Kraški domači pridelki

V KRAŠKIH JEDEH SE PREPLETATA TRADICIJA IN UŽITEK.

Priprava jedi je povezana s pridelovalci hrane, terana, kraškega brinjevca, kraškega medu, pa, seveda, s proizvajalci kraških mesnin; pršuta, pancete in zašinka, ki se ponašajo z zaščiteno geografsko označbo.

Eleganca gastronomske kulture zaživi v okusnih zeliščnih frtaljah iz divjih špargljev, koromača, melise, cvetov bezga in bučk, ki se jim boste stežka uprli. Prav tako boste uživali, ko boste z žlico zajeli in poskusili kraško joto in mineštro. Kraševci vam bodo ob obisku ponudili še številne druge jedi. A večno prijateljstvo boste sklenili, ko boste enkrat poskusili pravi kraški pršut in teran ter se tudi zato vedno znova vračali na Kras.

KRAŠKI PRŠUT

Mesnina z največjo prepoznavnostjo je prav gotovo kraški pršut – geografsko zaščitena gastronomska posebnost.

Gre za sušeno mesnino iz skupine mediteranskih pršutov. Zanje je značilen dolgotrajen postopek predelave brez dimljenja, ki obsega suho soljenje z uporabo grobe morske soli, podaljšano soljenje ali počitek ter sušenje in zorenje. Morska sol je sicer edini dodatek, ki se uporablja v predelavi, pomembna pa je za obstojnost in okus izdelka.

KRAŠKA PANCETA 

Kraška panceta je produkt iz mesnate slanine prašičev z zaščiteno geografsko označbo.
Rezino značilne pravokotne oblike sestavljajo mesnati deli z vmesnimi tankimi sloji slanine. Sušenje in zorenje potekata brez toplotne obdelave, pri čemer se uporablja izključno grobo morsko sol.

KRAŠKI ZAŠINIK

Med produkte z zaščiteno geografsko označbo sodi tudi kraški zašink, specialiteta s priznano gastronomsko vrednostjo.

Za proizvodnjo se uporablja svinjsko vratovino, medtem ko je za samo proizvodnjo značilen suh postopek soljenja z grobo morsko soljo. Ima sicer značilno valjasto obliko, mišičnina je na prerezu rdeče do rožnate barve, medtem ko je rob temnejši. Maščoba, vraščena med tkivom, mu daje poseben okus.

 ∞

 REJA DROBNICE

Reja drobnice ima na Krasu večstoletno tradicijo. Kraška ovca/istrska pramenka pa je tudi ena od štirih slovenskih avtohtonih pasem ovac. Zaščita kraške jagnjetine z označbo porekla temelji na izvoru, kakovosti in sonaravni reji živali.
Dobra jedilna kakovost pa je odraz naravne prehrane s pestrim florističnim sestavom krme in gibanjem v mediteranski klimi.
Kraški ovčji in kozji sir v sebi skrivata specifične senzorične ter strukturne lastnosti. Klima in apnenčasta podlaga pa vplivata na visoko vsebnost aromatičnih substanc trav, detelj in zelišč.

 ∞

KRAŠKI MED

Del družine produktov z zaščiteno označbo porekla je tudi kraški med.
Zaradi podnebnih razmer in mikroklime je po vsebini suh in zrel, z izrazito aromo. Bogat je z minerali, rudninskimi snovmi in encimi. Glede na čebeljo pašo pa uvrščamo med tipične vrste kraškega medu rešeljike, divje češnje, akacije, kostanja, lipe, divjega žepka ter cvetlični in gozdni med.

 ∞

SIVKA

Na poljih v osrčju Krasa se razprostirajo nasadi sivke (Lavandula), zimzelene sredozemske rastline z drobnimi modrimi do sivo-vijoličastimi cvetovi. Prava paša za oči so poleti, v času cvetenja in žetve. Vsako leto v okviru tradicionalnega Festivala sivke na Krasu pa si je mogoče ogledati tudi potek ročnega in strojnega obiranja.

 ∞

KRAŠKI BRINJEVEC

Kraški brinjevec velja za kakovostno žganje, pridobljeno iz brinovih jagod, prav tako z zaščitenim geografskim poreklom. Po šestmesečnem zorenju ga odlikuje prepoznavna cvetica in prijeten, harmoničen ter poln okus. Zdravilno je tudi brinovo olje. Uporablja se pri želodčnih težavah in bolečinah v trebuhu ter kožnih boleznih, pri prehladu pa se priporoča kot sredstvo za inhalacijo.