Čudež z imenom Kras

VABIMO VAS V DEŽELO, KJER SO DOMA POEZIJA, STARE VASI IN TERAN 

Na svetu lahko najdemo številne kotičke, pri katerih se je narava še posebej potrudila. Eden teh je gotovo čudež z imenom Kras. 

To v grobem 15 kilometrov široko in 46 kilometrov dolgo planoto najdemo vpeto med Vipavsko dolino, Brkini in Tržaškim zalivom. Beseda »kras« izvira iz besede »karra«, ki pomeni kamen. Iz imena te pokrajine je nastala tudi mednarodna beseda kras, ki označuje tip reliefa ter površinske in podzemske oblike – kraške pojave.

Slikovito planoto sestavljajo več kot 1000 metrov debeli apnenčasti skladi, posebna značilnost tega območja Slovenije pa so kraški pojavi, kot so žlebiči, vrtače, kraška polja presenetljivih oblik, skopa rdeča zemlja ter, seveda, svet brez površinskih tekočih voda, a z izjemnim podzemnim svetom. Ta vzbuja strah in spoštovanje, bogatijo pa ga podzemno živalstvo, številne jame in podzemne vode. Na matičnem Krasu je odkritih več kot 1000 jam!

Raznolikost živalskih in rastlinskih vrst je bogata tudi na kraškem površju, zaradi česar ta naravna pokrajina na jugozahodnem delu Slovenije z rastlinskimi in živalskimi vrstami velja za eno najbogatejših območij v Evropi.

Razpoznavno identiteto je Krasu dal človek. 

Kraševec je stavbe in vasi gradil in krasil s kamnom. Kraške vasi so bile glede na naravne danosti zidane strnjeno v gručah s trgom in cerkvijo v sredini. Domačije so obrnjene proti jugu in zaprte na severni strani, bivanjski del pa je navadno dopolnjen z gospodarskimi poslopji. Skupaj obdajajo zaprto dvorišče – borjač. 

Nizka nadmorska višina, bližina morja in z njim povezano ugodnejše podnebje so vplivali na kontinuirano poseljenost Krasa. Tanka prst, skalovitost in redne poletne suše so kmetijstvo usmerili na pašniško in hlevsko živinorejo, medtem ko na debelejši prsti, ki se je razvila na apnencih z rožencih, severozahodno od Sežane oziroma Štorij najdemo vinograde.

RAZIŠČITE KRAS >

 




















     

     

    PESEM S KRASA

    Srečko Kosovel

    Bori dehtijo, bori dehtijo,
    njih vonj je zdrav in močan,
    in kdor se vrne iz njih samote,
    ta ni več bolan. 

    Zakaj v tej pokrajini kamniti
    je vse lepo in prav,
    biti, živeti, boriti se
    in biti mlad in zdrav. 

    Bori, drugovi, dehteči, močni,
    tihi drugovi kraške samote,
    bodite pozdravljeni v moji samoti,
    polni težke, otožne lepote!

     

    Srečko Kosovel (1904-1924), eden najpomembnejših slovenskih pesnikov, rojen Sežani, je bil otrok kraške zemlje, borov in brinja. Težke življenjske razmere na Krasu, obdobje prve svetovne vojne so pustili globoko, temačno sled. Žalostni kraški slavec je znal mimo slutnje smrti izražati resnično ljubezen, do ljudi, do domače pokrajine in do celega sveta, bil je človek z izjemnim iskrivim duhom in večni optimist.

    •  
    •  
    •  
    •  
    •  
    •  
    Projekt je sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev.  |  Progetto finanziato nell'ambito del Programma per la Cooperazione Transfrontaliera Italia-Slovenia 2007-2013, dal Fondo europeo di sviluppo regionale e dai fondi nazionali.