Kras, domovina vina teran s Priznanim tradicionalnim poimenovanjem
KRAŠKA PLANOTA V SLOVENIJI IN ITALIJI
Domovina vina teran s Priznanim tradicionalnim poimenovanjem oz. Terana PTP v Sloveniji in vina Terrano v Italiji je kraška planota (Kras), ki se razprostira deloma v Sloveniji in deloma v Italiji, med Tržaškim zalivom in Vipavsko dolino ter med dolino reke Soče in Brkini. Kraška planota ima z nadmorsko višino med 200 m in 400 m ostrejšo klimo, ki skupaj s karbonatnimi kamninami, jerino (terro rosso), bogato s silikati in železom, ustvarja posebne pogoje. Ti na Krasu oblikujejo značilen, v svetovnem merilu unikaten »terroir« za pridelavo vina.
Danes je na območju slovenskega Krasa registriranih 590 ha vinogradov in na območju italijanskega Krasa 400 ha.
Na Krasu najdemo tudi tradicionalno vzgojno obliko vinske trte, kraški latnik, ki pa se jo zaradi zahtevnosti počasi opušča.
Priporočeni sorti grozdja kraške planote v Sloveniji sta malvazija in refošk, prevladuje sorta refošk, ki zavzema okrog 80 % vinogradniških površin. Na Krasu zaradi posebnih geoklimatskih pogojev iz sorte refošk pridelujemo vino teran (PTP), v Italiji pa vino Terrano. Teran PTP oz. Terrano sodita med svetovne vinske posebnosti.
V Sloveniji je teran zaščiten s priznanim tradicionalnim poimenovanjem (PTP), ki ga ureja Pravilnik o vinu (v nadaljevanju Pravilnik) z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja – teran (Uradni list št. 16, 15. 2. 2008). Vino teran PTP se prideluje le iz grozdja sorte refošk na absolutnih vinogradniških legah, v okviru vinorodnega podokoliša Krasa oz. tržaško-komenske planote, ki se razteza med levim bregom reke Vipave na severu in Tržaškim zalivom na jugu, soško ravnino na zahodu in Ilirsko Bistrico na vzhodu. Tla, ki nastajajo s preperevanjem oz. topljenjem apnenca, vsebujejo zato večje količine kremenovega skeleta, iz česar dobijo tudi naziv kremenica. Večja količina kremenovega skeleta prispeva k večji kislosti Brz-horizontov, s tem pa tudi k specifičnim pogojem za pridelovanje vina teran. Zaradi pogosto intenzivno rdeče obarvanosti ta tla imenujemo tudi jerovica, jerina oz. terra rossa. Absolutno vinogradniške lege so zračne in ne ležijo v depresijah vrtač.
Grozdje sorte refošk za vino teran PTP se prideluje po navodilih za integrirano pridelavo grozdja, za gojenje grozdja pa se uporablja gojitveno obliko kraški latnik ali šparonsko gojitveno obliko.
Po definiciji iz Pravilnika je Teran PTP rdeče, suho, mirno vino z zmerno vsebnostjo alkohola in vonjem ter okusom po gozdnih sadežih. Barva vina teran PTP je intenzivna, rubinasto rdeča, lahko z vijoličnimi odtenki. Teran PTP ima značilno višjo vsebnost mlečne kisline ter ostalih organskih kislin in polifenolnih spojin, predvsem rdečih barvil antocianov. Intenzivno rdečo barvo in svežino terana PTP še poudari nekoliko večja vsebnost kislin v primerjavi z drugimi rdečimi vini. Po okusu je teran PTP suho, polno vino z veliko svežine in mineralnosti.
Zaradi izrazite rdeče barve in nižje vsebnosti alkohola velja teran PTP za zdravilno vino. Izrazita rdeča barva je posledica visoke koncentracije biološko aktivnih rdečih barvil, imenovanih antociani. Zadnji dokazano preprečujejo nastanek srčno-žilnih obolenj, saj zavirajo nastajanje ateroskleroze in v krvi znižujejo škodljivi holesterol nizke gostote (LDL). Antociani prehajajo tudi v naše možganske celice. Po do sedaj objavljenih študijah velja prepričanje, da vplivajo na izboljšano delovanje možganov in zavirajo nastanek nevrodegenerativnih bolezni. Antociani imajo tudi antikancerogene lastnosti. Poleg tega učinkujejo pozitivno na preprečevanje nastanka metabolnega sindroma in diabetesa ter na delovanje oči, saj dokazano krepijo stene očesnih kapilar in povečujejo njihovo prožnost.
Eden osnovnih namenov projekta Agrotur (vokviru katerega je nastal tudi Hotel dobrega terana) je preučiti vinogradniške tehnologije z namenom izbrati najprimernejši pristop v vinogradu za izboljšanje kvalitete vina teran PTP in vina Terrano. Vinogradniško tehnologijo želimo poenotiti med posameznimi pridelovalci, z namenom optimizacije blagovne znamke. Poleg vinogradniških tehnologij je za čim boljši rezultat potrebno optimizirati tehnologijo pridelave vina. Posebej moramo biti pozorni na čas trgatve, zdravo grozdje, pravilno vodeno maceracijo ter mikrobiologijo. Ker je vino teran PTP po pravilniku vino, ki mora imeti biološki razkis, je bomo v okviru projekta namenili večjo pozornost ustreznim pogojem biološkega razkisa (dodatek čiste kulture, higiena v kleti).
Ravno tako je namen projekta preučiti količino in profil polifenolnih spojin v grozdju refošk ter v vinu teran PTP in Terrano. Tanini in antociani vplivajo na aromo in barvo vina, hkrati pa so to spojine z zdravilnimi učinki. Preučili bomo potencial grozdja sorte refošk na Krasu, z namenom dobiti jasno informacijo, kakšen način vinifikacije je potreben za to grozdje. Hkrati so informacije o nadpovprečni količini antocianov v vinu teran PTP in Terrano pomembne za zdravstvene učinke vina in nam služijo kot dobra promocijska strategija.